Aero-sol-nauts: ‘Potujoči čas: aerosolne črvine’ // Braiding Friction

Datum objave: 22. 05. 2020 ibr-datum

Študentje elektrotehnike, lepo vabljeni na sledeč dogodek:

Skupna predstavitev delovnih skupin // 2. junij 2020
Predstavitev delovne skupine Aero-sol-nauts // 15. julij 2020
Povezava: stream.biofriction.org
Galerija Kapelica, Kersnikova 4, Ljubljana

Aero-sol-navtke: Špela Petrič, Leslie García, Adriana Knouf, Agnieszka Anna Wołodźko, Ingrid Vranken

Preludij

Mehurček, ki lebdi v steklu.

Pred manj kot pol leta smo se ujeli v neskončno ogledalo statusa quo.Od ene krize do druge, vključno s podnebnimi spremembami in kapitalizmom nadzora, je past svojo moč črpala iz brezprimernega. Navdani s toplim ponosom smo čutili, kako je naša izkušnja odrezana od izkušnje prednikov, in nismo si zmogli predstavljati prihodnosti, v kateri bi lahko živeli.

Virusno breme se zažira v gosto sedanjost.

Nato sta ti parazitni polovici, ki kolektivno delujeta kot pandemija, ponovno uokvirili čas in nas – dokaj boleče – odvrgli na kronologijo, kjer bi sama izjemnost sedanjosti lahko bila le še ena iluzija veličine.

Razbiranje povezav med časovnicami.

Ta raziskava piše zgodbe o nenavadnih konjunkcijah, ki zahtevajo usklajenost z nitmi, ki zaradi virusa postanejo oprijemljive, četudi le komaj. Enako kot virus, ki preskoči z ene vrste na drugo in s tem poveže molekularni spomin živali, ki so že dolgo tega oddvojene, mi gradimo bližnjice med zgodovinami in prihodnostmi.

Florence Nightingale. Plesna manija. Anarho-primitivizem. Zapiranje. Dinamika tekočin. Dinamika moči. Tekači in zračni tokovi. Aesteza kuge. Kriki medvladavinske odmevnosti. Stolp in gnezdo.

Opis

»Gosta sedanjost« – gosta, kaotična in grudasta sedanjost – Donne Haraway govori o izjemnosti sedanjosti, ki temelji na naših kolektivnih in individualnih izkušnjah, kar pa se nujno ne sklada ali povezuje neposredno s preteklostjo. Brez stabilne reference v preteklosti, brez precedensa, recimo temu, smo ujeti v izjemni sedanjosti. Zdi se, da ni izhoda, in ker ni preteklosti, ni niti prihodnosti. Z besedami Fredericka Jamesona: »V trenutni konjekturi si je lažje zamisliti konec sveta kot konec kapitalizma.«

Na drugi strani pa imamo virus, ki boleče ponuja novo perspektivo, pojem »globoke sedanjosti«. Ta biološki agens, parazit na živečem in sami vitalnosti, nas je spravil v položaj, v katerem se lahko povežemo s predniki in se morda z njimi celo poistovetimo. Nenadoma imamo izkustveno vez z ljudmi, ki so živeli v času črne smrti, z ljudmi, ki živijo pod totalitarnimi režimi, ali ljudmi, ki živijo na vojnem/ih območju/ih. Globoki čas operira na biološki osnovi, vendar se povezava širi tudi na področje kulture.

Zanimata nas razkroj goste sedanjosti in nestanovitnost spomina. Prizadevali si bomo, da bi bili pozorni na različne načine, na katere sporočila ponovno vznikajo (na primer v lingvistiki) in na katere se spomini (ponovno) ustvarjajo. Koncept »globokega časa«, povezan z virusom-agensom, nas opozarja, da ne gre zgolj za vprašanja sedanjosti, preteklosti in prihodnosti ter njihovih medsebojnih povezav, temveč tudi za poizvedbe o biopolitični sferi. Kaj pomeni, da so naša dejanja skladna z »izravnavanjem« matematično ustvarjene krivulje? Spekulativno to malce spominja na želje po najboljši možni različici sedanjosti. Če to drži, potem matematična epidemiologija resnično drži neznansko moč v svojih rokah.